Trumpovo poželjivo pogledovanje h Grenlandiji sproža kritike tudi med republikanci

Vse bolj odkrite izjave o priključitvi Grenlandije in možnosti uporabe sile s strani ameriške administracije sprožajo nove kritike. Te prihajajo tudi iz republikanske stranke. Kongresnik Don Bacon je tako dejal, da je ideja o priključitvi Grenlandije ena najbolj neumnih stvari, ki jih je slišal iz Bele hiše v zadnjem letu. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je danes opozoril, da se ZDA "osvobajajo mednarodnih pravil" in se obračajo stran od zaveznikov.
Med republikanci v ameriškem kongresu se krepijo kritike zaradi groženj ZDA s priključitvijo Grenlandije in morebitnim vojaškim posredovanjem.
Krepitev partnerstva z Dansko in Grenlandijo je pomembna, vendar uporaba vojaške sile "ni primerna, ni potrebna in je ne bom podpiral", je v sredo na družbenem omrežju X zapisal senator John Curtis.
Pogovori ameriške administracije o Grenlandiji so škodljivi in tvegajo odtujitev partneric Nata, je opozoril član predstavniškega doma ameriškega kongresa Don Bacon. Kot je dejal za CNN, je ideja o priključitvi Grenlandije ena "najbolj neumnih" stvari, ki jih je slišal iz Bele hiše v zadnjem letu. Izrazil je upanje, da bodo tudi drugi republikanci administraciji jasno povedali, da je na napačni poti.
Senator John Kennedy je po nastopu državnega sekretarja Marca Rubia v kongresu dejal, da bi celo "zmerno inteligenten devetošolec" vedel, da bi bila invazija na Grenlandijo velika in nevarna neumnost. Pri tem je poudaril, da niti Trump niti Rubio nista neumna. "Ne načrtujeta invazije na Grenlandijo," je dejal za CNN.

Predsednik ZDA Donald Trump je že večkrat izrazil željo po pridobitvi Grenlandije, izjave Washingtona po ameriški vojaški operaciji v Venezueli pa so te težnje še podkrepile. Danska, grenlandska vlada, Evropska unija in več evropskih držav so težnje ZDA zavrnile.
Grenlandija, avtonomno ozemlje s približno 56.000 prebivalci, pripada Danski, ki je članica Nata. Danska premierka Mette Frederiksen je pred dnevi opozorila, da bi ameriški napad na Grenlandijo pomenil konec Nata in varnostnega reda po drugi svetovni vojni.
Svoje stališče glede Grenlandije je v sredo zvečer v telefonskem pogovoru s Trumpom izrazil britanski premier Keir Starmer, so sporočili z Downing Streeta, vendar drugih podrobnostih niso navedli. Starmer je sicer pred tem večkrat, med drugim v sredo v poslanski zbornici, dejal, da je prihodnost ozemlja stvar izključno Grenlandije in Danske.
Macron: ZDA se obračajo stran od zaveznikov
Nemški zunanji minister Johann Wadephul pa je v sredo ZDA pozval k spoštovanju načel Združenih narodov. "Načela suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja, zapisana v Ustanovni listini ZN, je treba spoštovati," je poudaril.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je danes opozoril, da se ZDA "osvobajajo mednarodnih pravil" in se obračajo stran od zaveznikov. Dodal je, da multilateralne institucije delujejo vse manj učinkovito in da smo se znašli v svetu, ki si ga velike sile želijo razdeliti.
Pri tem je omenil Rusijo in tudi Kitajsko, ki jo je opisal kot "vzpenjajočo se velesilo" in jo pozval k zmanjšanju trgovinske in gospodarske agresivnosti. Opozoril je tudi na negotovost glede tega, kdo sploh še spoštuje mednarodni red. Tudi v luči nedavnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli in zajetja predsednika Nicolasa Madura je pod vprašaj postavil usodo Grenlandije, Kanade in Tajvana.
Napovedal je tudi, da bo Francija svoje letošnje predsedovanje skupini G7 izkoristila za spodbujanje multilateralizma, boj proti globalnim neravnovesjem in preprečevanju razdrobljenosti. Ob tem je pozval k reformi Združenih narodov in upravljanja sveta. Poudaril je tudi zaščito evropskih interesov, zlasti na področju tehnologije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje